Po nekaj sezonah spet v drugi ligi

Nogometaši Šmartna tudi v zadnji tekmi proti kakovostno veliko slabšim gostom odgovorno – To je bila njihova deseta zmaga po vrsti in po njej veliko slavje.

Marsikaj tega se je med tednom motovililo po glavah Šmarčanov. Vseh sort ugibanj in prognoz ni manjkalo. Pripravljal se je nekakšen »Dan D«. Temperatura je rasla, vendar večje zmede v domačih vrstah ni pustila. Mogoče je bilo več nervoze in nezaupanja med najzvestejšimi navijači, kot pa med igralci. Res je, da so imeli fizioterapevti in maserji med tenom kar precej dela, saj je nekaj udarnih Žurejevih mož staknilo takšne in drugačne poškodbe.

Drži tudi, da Pesničani niso bili ravno strah vzbujajoč nasprotnik, toda še vedno je obstajala možnost, da bi s presenečenjem v Šmartnem lahko obstali v 3. ligaški druščini. Toda kakšno podcenjevanje seveda ni prišlo v poštev.

Lep dan je zbezal ob igrišče spodobno število razpoloženih ljudi. Od samega začetka tekme so Šmarčani glasno trkali na drugoligaška vrata. Že 7. minuta jih je precej odškrnila, saj je Sebastijan Jelen s silovitim udarcem iz daljave poskrbel za 1:0. Počasi je izginjala tudi bledica iz trenerjevih in funkcionarskih obrazov in tudi mravljinci so potuhnili. Srčni gostje so se zavedali, da le pripadajo nižjemu rangu, zato so postavili dokaj močne obrambne linije in se trdno odločili, da bodo čim bolj dostojanstveno padli. No, vsekakor pa so računali tudi na kakšno presenečenj. Spokoj v domače vrste in lahko tudi rečemo začetek triumfa, pa sta nato prinesli 29. in 31. minuta. Najprej je Žiga Jamnikar prebil in zabil, nato pa je gostujoči vratar rokoborsko obdelal Sebastjana Jelena v 16-metrskem prostoru. Matej Kolenc se spozna na reči, kot so 11-metrovke, in je rutinirano dvignil rezultat na 3:0. Kdo vse si je ob tem oddahnil, ni potrebno naštevati, se e pa dogajanje s tribun med polčasom in v nadaljevanju srečanja pomaknilo bolj proti jugu, k tekočim zadevam.

V drugem delu ni bilo ravno na pretek razburljivih scen. Mogoče bi kdo rekel, da bi lahko bilo več nogometnega razkošja, vendar je v tako pomembnih srečanjih tisto prvo le rezultat. Res, da bi lahko bil kakšen udarec več proti nasprotnikovim vratom – glede na veliko terensko premoč – vseeno pa je Žurajeva ekipa odigrala dobro tekmo, s profesionalnim pristopom in veliko volje. Gostje so častni zadetek dosegli v 72. minuti, srečanje pa je »s češnjo na smetanovi torti« v 91. minuti končal Rok Cizej za končnih 4:1. In začetek že dolgo ne videnega prisrčnega slavja. Tega so si zaslužili vsi, ki so v tekmovanju preživljali vzpone in padce, drame in komedije, do srečnega konca.

Prve čestitke in zahvale gredo gotovo igralcem in vsem trem trenerjem, ki so se med letom zamenjali na Šmarški klopi. Povedati pa je tudi potrebno, da je v tem trenutki NK Šmartno 1928 organizacijsko na visoki ravni. Odlično so urejene vse zadeve. Predsednik Luka Golob (ni ravno golob miru) je trdno zastavil delo in z ravno pravšnjo mero avtoritete uspešno vodi zahtevne zadeve. Dobrih asistentov mu ne manjka: izkušeni Robi Doler obvlada igralske duše, Peter Irman bdi nad mlajšimi selekcijami, Vojko Petek se je sprijaznil s papirologijo, Jani Kopušar je finančni izvedenec. Posebno poglavje so t.i. tehnični »kadri«. Za opremo in garderobe zadolženi, sicer godrnjavi Silvo, ima red, ki ga ne vidiš povsod, tihi in vsepovsod prisotni Zvone je »car« igrišč, zgovorna šefica Nerka pa duša kluba. Še veliko je tistih, ki radi pomagajo in naj mi ne zameri kdo, ki ni bil imenovan. Bo že dočakal svoj del slave.

Vir: Naš čas, 10. junij 2010, stran 16

Kategorije: prosti cas, port, ostalo.          Komentarjev: 0

Komentarji

Dodaj komentar